Oin-sa Evita Eleisoens Antecipadas?
Carlos da Silva L. F.R.Saky
Iha tinan
lima nia laran povo Timor aprende buat foun rua, 1) aprende kona ba
eleisoes presidensiais nebee iha 2ª volta, no 2 kona ba eleisoes
antecipadas no ikus liu aprende oin-sa partido sira ukun troka malu iha
tinan lima nia laran hanesan presidente Ramos Horta sugere “forma
Governo de Grande Inclusão ou se lae Fretilin forma Governu ho tinan
rua ho balu nunee mos tinan rua ho balu nia laran sei fo ba AMP maka
kaer fali (STL, 24/07/2007). La hatene noticia nee los ou lae, maibe STL
foti husi Jacob Xavier, presidente PPT, nia afirmasaun.
Ponto
rua primeiro bele dehan hanesan buat normal ida nebee akontese iha rai
hothotu nebee ukun an no tuir dalan demokrasia nian. Ponto ida ikus nee,
hanesan buat foun ida. Foun tanba la’os foin primeira vez mosu iha
mundo, maibe foun tanba presidente Republika hakarak obriga
Konstituisaun tuir nia hakarak, la’os nia (presidente) mak la’o tuir
Konstituisaun nia naroman iha rai demokratiku ida.
Tanba deit
ulun partido sira nian ulun tos hodi lakohi forma Governo de Grande
Inclusão ou Governo de Unidade Nacional mak obriga presidente Ramos
Horta hodi halo violasaun ba Konstituisaun RDTL nian hodi satisfaz
partido hothotu nia hakarak, entaun tenki fo mos biban ba PUN ho
UNDERTIM kaer Governo, tanba alem de la iha koligasaun ruma entre sira
rua no sira rua mos la tama ba iha possível koligasaun Fretilin/KOTA/PPT
ou AMP. Nunee hodi partido sira iha representasaun parlamentar bele
ukun troka malu la precisa tan halo eleisaun lejislativas. Ho nunee mak
foin iha justisa lolos, maibe justisa ida hamrik iha ilegalidade nia
leten.
Tuir mos logika ida nee, Sr. Ramos Horta mos la precisa
kaer presidência to’o tinan liman, maibe tinan rua ho balu depois
entrega fali ba Sr. Lu Olo mak presidente fali, nunee hodi militante
Fretilin sira mos bele laran kontente. Tanba Sr Lu Olo manan iha
primeira volta eleisaun presidencial maibe lakon fali iha segunda volta
tanba partido opozisaun sira hamutuk hotu hodi hasoru Lu Olo hanesan
ohin loron AMP sira hasoru Fretilin Fretilin nebee sai nudar partido
mais votado maibe la hetan maioria parlamentar. Hanesan nee hodi bele
hetan justisa lolos, maski intensaun diak nee la hakerek iha
Konstituisaun RDTL nian.
Tuir lolos, Presidente Republika buka
aktua tuir Konstituisaun nia naroman hodi bele garante estabilidade.
Primeiro bolu uluk Fretilin hodi husu sira iha kondisoens forma Governo
ou lae. Kondisoens atu forma Governo signifika sira iha maioria
parlamentar ou lae. Karik iha, signifika, teorikamente, bele forma ona
governo ida estavel ho sustentavel. Karik la iha kondisoens, mak hakarak
ou lakohi, tenki bolu 2º vencedor hodi hatene sira iha kondisoens hodi
forma Governo ou lae. Karik iha, mak sira bele forma Governo.
Se
Fretilin obriga an forma Governo minoritario ida, maka dalan ba
eleisoens antecipadas nakloke luan. Tanba hakarak ou lakohi, Governo nee
sei monu kuando Parlamento la aprova ninia Orsamentu de Estadu dala rua
tutuir malu. Nee Konstituisaun nebee Fretilin ho ninia maioria absoluta
mak aprova, laos Ramos Horta nudar presidente Republika mak inventa ou
opozisaun sira mak obriga Fretilin atu hakruk ba sira.
Karik
presidente Republika lakohi eleisoens antecipadas tanba, iha kustus
materiais ho non-materiais boot tebes, entaun la iha dalan seluk, so iha
dalan ida deit mak loke dalan ba AMP forma Governo. Ho dalan ida nee
deit mak bele garante estabilidade governativa no evita eleisoens
antecipadas. Se husik Fretilin forma Governo, depois ninia Orsamento de
Estado la hetan aprovasaun no, husik sira ukun nafatin, nee mos viola
Konstituisaun RDTL nian. Nunee mos se Governo Fretilin monu, depois kaer
Governo entrega de’it ba AMP, nee mos la tuir dalan Konstituisaun nian
no Governo ida hanesan nee, bele diak to’o iha nebee mos, la iha nia
baze legal no la sei iha kredibilidade hanesan dadaun Governo nebee
Ramos Horta rasik kaer no ikus mai Estanislau da Silva kaer depois de
Governo Alkatiri nian monu. La iha kredibilidade tanba Governo nee forma
la liu husi rezultado eleisaun ruma nian maibe mosu hodi tutan de’it
Governo nebee lori tama Timor ba iha krize laran nebee susar tebes
rezolve problemas oioin nebee iha.
Se ita haree didiak,
presidente Horta, la brani aposta iha estabilidade hodi loke dalan ba
AMP forma Governo tanba tauk reaksaun husi Fretilin. Karik nunee, dalan
nebee Konstituisional liu no evita atu Fretilin halo violensia, mak
husik ba Fretilin forma Governo. Maibe kuando Governo Fretilin nian
monu, tenki konvoka kedas eleisoens antecipadas iha fulan tolu nia laran
hodi hetan fali Governo ida kredivel, estavel ho sustentavel.
Partido
mais votado seidauk bele garantido hanesan partido nebee hetan maioria
parlamentar. Kuando ita koalia kona ba partido ou aliansa de partidos
mais votado, ita haree husi los de’it rezultado eleisaun partido ou
aliansa ida-idak nian. Maibe kuando ita koalia kona ba maioria
parlamentar, nee signifika, partido ou aliansa de partidos nebee manan
eleisaun, ninia percentagem ou numero deputados mesak deit ou nudar
aliansa nian tenki barak liu partido sira opozisaun ou aliansa sira
seluk nian tau hamutuk.
Difisil tebes ita defende partido mais
votado iha legitimidade liu kompara ho partido opozisaun sira nebee
forma aliansa ka koligasaun iha parlamento depois de eleisaun se ita
haree husi numero deputado ho numero eleitores. Iha sistema maioritario,
minoria sociologico bele sai maioria parlamentar, maibe iha sistema
proporcional, minoria sociologico, halo oin-sa mos sai minoria
parlamentar nafatin. Nee signifika iha sistema maioritario hanesan
Inglaterra nian, minoria sociologico ou eleitores oituan mak hili
partido A maibe partido nee bele sai maioria iha parlamento, tanba
kompara resultado partido ida-idak nian ba malu, partido nebee mais
votado mak iha maioria nee. Maibe iha sistema proporcional, partido mais
votado seidauk bele garantido hanesan partido nebee mak iha maioria
parlamentar. Atu hetan maioria parlamentar signifika iha eleisaun nian
tenki manan ho maioria absoluta, nunee hodi bele kompara ninia numero
deputado mesak deit barak liu numero deputado husi opozisaun sira nian
tau hamutuk. Se la hetan maioria absoluta, entaun tenki buka forma
koligasaun ho partido balu tan hodi bele hetan maioria parlamentar nee.
Maioria parlamentar nee iha relasaun ho estabilidade governativa, tanba
nee mak partido nebee la hetan maioria parlamentar susar atu forma
governo ida estável ho sustentável.
Karik tuir sistema
maioritario, ita bele dehan Fretilin hetan minoria sociologico, maibe
iha maioria parlamentar, tanba nia mak nudar partido mais votado. Maibe
Timor nia sistema la’os maioritario, maibe proporcional. Tanba nee,
haree husi numero eleitores sira nebe hili Fretilin (119.728) nunee mos
numero deputado sira nebee Fretilin iha (21) oituan liu kompara ho
numero eleitores sira nebee hili CNRT (99.455) + PSD/ASDT (65.004) + PD
(46.677) nebee forma ona aliansa ida depois de eleisaun. Tanba partido
hat nee forma ona aliansa ida no ita sura sira nia numero eleitores
hamutuk mak sira iha 211.136 votos no sira nia deputados tau hamutuk mak
sira iha deputados hamutuk na’in 37. Seidauk konta mos ho eleitores
sira nebe vota ba PUN (18.753) ho UNDERTIM (13.127) nebee la tama ba
Fretilin no la tama mos ba AMP. Se Fretilin halo koligasaun ho aliansa
KOTA/PPT (13.157), sira hetan votus hamtuk 132.885, sei dok tebes husi
AMP nian.
Bele mos konsidera PUN ho UNDERTIM halo parte hotu
opozisaun, se Fretilin mak forma Governo, tanba sira la deklara an halo
koligasaun ho Fretilin. Nee signifika numero eleitores partido opozisaun
nian sae makaas liu tan no numero deputados husi partido opozisaun
hamutuk nain 42 kontra possível koligasaun Fretilin/KOTA/PPT nebee
hamutuk nain 23.
Koalia kona ba legitimidade, la’os haree husi
aspektu juridiku deit, maibe haree husi apoio nebee partido ou aliansa
sira hetan. Legitimidade haree husi apoio nebe iha no legalidade haree
husi aspektu juridiku nian. Nee signifika Fretilin iha base legal bele
forma Governo minoritario ida, maibe ninia legitimidade ki’ik liu AMP
nian. La racional liu ita afirma minoria sociologico (119.728) ida iha
legitimidade liu maioria sociologico (211.136). Haree ba buat hirak nee,
AMP alem de iha legitimidade boot liu Fretilin no karik nia forma
Governo mos iha base legal, tanba Konstituisaun RDTL nian loke dalan ba
aliansa de partidos depois de eleisaun.
Pergunta nebee agora sai
chave hodi hola desizaun politika nebee bele garante estabilidade no
lori beneficio ba povo Timor mak ida nee: Se mak bele forma Governo ida
estavel ho sustentavel? Se Fretilin, tau tan KOTA/PPT, forma mesak
Governo (minoritario ida), la sei garante estabilidade no governo sei
monu tanba la tahan maioria parlamentar nebee opozisaun sira iha.
Neduni, Governo minoria ida la’os governo ida estavel no sustentavel. La
sustentavel tanba Governo ida la iha futuro, Governo ida foin forma no
monu fali kedas. Hanesan has nebee foin funan no la to’o fuan tanba la
hetan udan wen.
Se mak hakarak Governo ida foin forma ba no monu
fali kedas? Governo ida hanesan nee sei halo povo mak terus no sei
gasta osan makaas. Halo terus povo, tanba kuando halo fali eleisoens
antecipadas ida, iha tempo badak nia laran, la’os halo povo husik hela
nia natar ho tos de’it, maibe eleitores sira, iha possibilidade boot
tebes atu ataka, baku no oho malu, tanba seidauk haluha violência nebee
halo hasoru malu iha kampañe iha fulan hira kotuk liu ba. Dala ruma,
iha eleisaun antesipada dimensaun violência bele boot liu tan tanba
Fretilin hakarak manan ho maioria absoluta, neduni sei halo terror ho
intimidasaun makaas liu tan hasoru sira seluk. No la taka mos dalan ba
militantes sira membro AMP nian hodi provoka violencia tanba sira sente
an forti ona no hakarak vinga militante Fretilin sira nebee durante nee
halo violencia hasoru sira. No ema barak sei halai ba subar iha Igreja,
iha kantor Policia ou halai ba Dili ou ba ai-laran hodi soe hela sira
nia natar ho tos tanba sente la iha seguransa hela iha sira nia uman ho
rain rasik.
Presidente Ramos Horta iha nia kampañe, dehan katak, nia
presidente ba ema kiak sira, tanba nee ninia desizaun atu fo ba se mak
forma Governo tenki haree husi lidun estabilidade nian, lidun
Konstituisaun nian no evita atu fakar osan arbiru ba buat sira nebee la
lori beneficio ruma ba ema kiak sira. Atu tulun ema sai husi kiak laran
presiza Governo ida estavel, la’os Governo ida moris hela deit iha krize
laran ou moris mai monu fali kedas no tenki hakat ba eleisoens
antecipadas.
Tuir hakerek na’in eleisoens antecipadas la sei
lori mudansa signifikativa hodi salva Fretilin, maibe sei lori deit
derrota boot liu tan ba Fretilin. Tanba nee, la iha necessidade atu halo
eleisoens antecipadas. Karik lideransa Fretilin nian bele hanoin ho
racional, kuando la konsegue ona forma koligasaun ruma hodi hetan
maioria parlamentar, diak liu passa ba opozisaun, nunee hodi evita
eleisoens antecipadas nebee la sei lori beneficio ruma ba Fretilin no
bele mos evita fakar ran tanba de’it hakarak halo politika ida koko
sorti.
Líder Fretilin balu hanoin katak ita ba koko tok
eleisoens antecipadas mak haree, se mak hatene bele manan ho maioria
absoluta. Fretilin buka koko sorti iha 2ª volta eleisoens presidenciais,
maski 2º volta nee hanesan obrigatório tuir Konstituisaun, Lu Olo,
kandidato Fretilin sai derrotado, maski sai vencedor iha 1ª volta. Karik
iha eleisoens antecipadas mos Fretilin la sei hetan sorti, tanba
eleitores sira hola tiha ona desizaun iha tinan kotuk atu ba see.
Rezultado eleisaun presidencial ho legislativas hatudu tiha ona opsoens
sira nee. Iha 1ª volta presidenciais, partido ida-idak mosu ho nia
kandidatu, iha 2ª volta sira hamutuk hotu hodi halot Lu Olo, kandidato
Fretilin nian. Karik iha eleisoens antecipadas, mak sei imprimi fila
fali de’it buat nebee mosu iha 2ª volta presidenciais nian, tanba nee
Fretilin lalika mehi barak atu manan eleisaun, sa tan hakarak manan ho
maioria absoluta.
Fretilin dehan sira pronto atu tuir eleisoes
antecipadas, quando Governo monu. Hanesan Lu Olo, presidente Fretilin
nian afirma:
"Ami (Fretilin) sempre prontu hela nafatin. Uluk
iha situasaun defisil nia laran, mesmu hasoru morteiru ho kainhaun mos
Fretilin prontu nafatin hodi avansa," (STL, 20/07/07).
Uluk,
la’os Fretilin mesak mak prontu hasoru morteiru ho kainaun, maibe
Timoroan tomak. Se ida 119.728 nebee hili Fretilin nee mesak mak prontu
avansa ba oin karik, Timor la manan iha referendum, no parece Sr. Lu Olo
sei halai subar nafatin iha foho Boilo, ou mai rende tiha ona no Sr.
Mari Alkatiri mos la fila mai iha Timor no sei moris diak nafatin iha
Moçambique, maski la hetan titulo ho regalias oioin hanesan ohin loron
hetan.
Uluk Timoroan tomak nunee mos Fretilin la tauk no prontu
hasoru morteiru ho kainaun tanba hothotu iha principio ho interesse ida,
hakarak liberta Timor husi Indonesia nia liman kukun laran. Agora
situasaun oin-seluk. Agora se Fretilin pronto avansa ba eleisoens
antecipadas, la’os atu defende Timor nia interesse, nem defende
interesse eleitores sira 119.728 nebee hili Fretilin nian, maibe defende
liu poder ho interesse lideransa Fretilin sira nian rasik.
Tuir
hakerek na’in, lideransa Fretilin obriga an hakarak forma Governo
minoritário, la’os tanba lakohi lakon poder de’it, maibe ta’uk atu
explika lolos ba militante Fretilin sira kona ba resultado negativo
Fretilin nian, ta’uk assume responsabilidade katak sira la dirige didiak
partido no la ukun didiak wainhira kaer Governo mak halo Fretilin lakon
votos makaas. Forma Governo minoria hanesan no ikus mai la’o ba iha
eleisoens antecipadas hodi bele soe sala ba partido opozisaun sira mak
halo golpe, mak lakohi husik Fretilin ukun. Jogo ida hanesan nee
perigozu tebes ba estabilidade politika ho social Timor nian, tanba
líderansa partido nian buka fase liman no lakohi assume responsabilidade
kona ba sira nia desizaun ho atuasaun nebee sala, maibe buka desvia
atensaun ba buat seluk no soe sala ba ema seluk. Politiku na’in ida
kuandu sei iha responsabilidade moral ho politika makaas, bainhira ninia
partido hetan resultado la diak, nia rasik husu sai husi lideransa
partido nian hodi bele salva partido. Nee hanesan regra geral nebee ema
sira iha neon demokratiku no iha hanoin diak ba nia partido ho nian rain
ho nia povo baibain halo. So ema nebee hanoin katak partido mak bele fo
han nia ho nia família mak hakoak metin poder iha partido laran, tanba
nia halo partido hanesan empresa ida nebee lori beneficio ekonomiku ba
nian an ho familia.
Iha eleisoens antecipadas, Fretilin sei
manan ou lakon, ema ki’ik sira nebee terus ho fo an ba mate iha kampañe
laran, la sei hetan kadeira ruma. Haree de’it membro PNTL tiru mate
seguransa CNRT nian iha Viqueque. Fretilin manan, nia la hetan buat ida.
Aat liu tan, la’os nia pangkat de’it mak la sae, maibe hasai nia husi
policia no hatama tan ba kadeia. Nee hanesan lisaun ba ema ki’ik sira,
diak liu lalika armado sai herói ou asswa’in, tanba halo oin-sa mos ema
matenek sira, ema sira iha poder ho influencia makaas ou sira nebee
hakarak halo karreira nuda rema politik na’in mak sei hetan fatin,
enkuanto ema ki’ik sira, ema sira ho ai-leba, bele fo an tomak ba baku
malu no oho malu defende lider ka partido ida, fila mai sai ema baibain
nafatin, nem hetan fatin hanesan chefe Aldeia ou chefe Suco ida, sa tan
atu sai minstro ka deputado.
Iha eleisoens antecipadas mai,
karik Fretilin manan, Sr. Lu Olo sai hanesan presidente Parlamento
nafatin no Sr. Mari Alkatiri hetan fila fali ninia kadeira nudar PM.
Maibe karik Fretilin lakon, lideransa na’in rua nee mos la lakon buat
ida, tanba sira bele la presidente Parlamento ho PM, maibe sira sei
hetan fatin nudar deputado no simu regalias oioin nudar ex-presidente
Parlamento ho ex-PM, maibe ema ki’ik sira hetan lerek sa-ida? Karik
manan, entaum manan retorika ida dehan “iha democracia povo mak manan”,
maibe povo manan anin no politik na’in sira mak ra’ut tasu, tanba hetan
kadeira no fula-fulan simu osan. Karik povo ki’ik sira manan, manan buat
kolektivu ida, hanesan iha Governo diak ruma, bele dada electricidade
ho we mos ba sira nian uman, loke estrada ba sira nia aldeias, harii
irrigasaun no dada we ba sira nia tos ho natar, harii klinika iha sira
nia suku ho aldeia hodi tulun kuidadu sira nia isin diak, loke eskola no
kria kondisoens diak atu sira nia oan bele estuda ho diak, loke serbisu
ruma iha sira nia suku hodi sira mos bele manan osan.
Maibe
Governo ida foin forma ba monu fali kedas atu halo lerek sa-ida? Sa tan
Governo ida monu nee la iha dalan atu hamrik fila fali. Klaru tiha ona,
Fretilin la sei manan iha eleisoens antecipadas, tanba partido opozisaun
sira nebe forma ona AMP sei apresenta lista ida no bele hetan mos apoio
husi partido opozisaun sira seluk nebe la hetan representasaun iha
Parlamento. Nee signifika, iha eleisoens antecipadas mai, Fretilin, se
sorti diak liu, sei hetan 120.000 to’o 125.000 votos no partido
opozisaun sira nebe forma ona AMP sei hetan entre 212.000 to’o 220.000
votos. Haree husi nee de’it taka tiha dalan ona ba Fretilin hodi kaer
fila fali Governo depois de monu.
Dalan diak liu mak Fretilin
passa ba opozisaun no husik AMP sira forma Governo. Ho dalan ida nee
bele garante estabilidade ho sustentabilidade governativa no la sei halo
terus tan povo no la sei gasta osan saugate. Nunee mos la sei halo moe
Fretilin tanba, Fretilin nudar partido mais votado, maibe la forma
Governo tanba la hetan maioria parlamentar, do que ba buka koko sorti
iha eleisoens antecipadas, sei halo moe liu tan Fretilin, tanba la’os
deit Fretilin la forma Governo, maibe Fretilin sai hanesan partido ida
menos votado ho derrotado.
Artigu ne'e hatun iha Forum Haksesuk, 27/07/2007